En takle kljunček

Naš Rožle si je omislil čisto svoj kljun. Kdo ve, morda mu pride prav pri oprezanju za putkami, ki jih tako rad opazuje v bližnji vasici. Zdaj jo vedno ucvrejo proč, ko prilomastimo v njihovo bližino. Glede na to, da kokoši niso ravno nek možganski trust, najbrž ne bodo opazile, da kljun ni pravi:)

Mali 'kokošek'

Advent je potrkal na vrata

Kralja, ki prihaja, pridite, molimo. Advent je tu in božič se nezadržno približuje. Z Rožletom sva skupaj naredila adventni venček iz tistega, kar smo pač imeli doma: mah od lanskih jaslic, peške od predlanske letine hokaido buč, nekaj sveč, ki so se ujemale po barvi, dimenzijo pa sva morala malce prikrojiti in še nekaj okraskov s prejšnjih adventnih venčkov. Najini hitri prsti so iz stare šare ustvarili ličen venček in pri tem sva se krasno zabavala, če odštejemo nekaj bližnjih srečanj z vročim lepilom, ki jih je spremljalo huronsko tuljenje našega najstarejšega poba.

Trdo delata
ati in Rožle,
čez dobre urce pol
je venček 'kle'!
Yo!

Nočem se bahat, ampak res smo fletni.

Po adventnem garanju še adventna večerja.

Ko boš prišla na Bled...

V nedeljo je sonce tako prijetno vabilo na plano, da smo tudi mi pomolili nosove iz našega brloga in se odpravili na sprehod po Bledu. Hecno je bilo, ker se je ista ideja utrnila tudi 28.536 drugim Slovencem. Nič ne de, kljub gneči smo se imeli lepo, še posebej na sončku, ki je prav prijetno grelo.

Obvezno 'futranje' račk.

Gujsa, galujsa ... Igralom se ne da izogniti,
četudi so v senci, kjer se vam v trenutku zanohta.

Redni Rožletov sprehajalni spremljevalec.

Fotrova rikša:
"Prisedite gospod, en prostorček je še prost!"

Kapitan Rožle...

...in ostala posadka, ki se štuli zraven.

Oprezanje za soncem

Te dni je v dolini precej čemerno vreme. Megla kot pribita ždi pred našimi vrati in ovija vso pokrajino v turobnost. Tudi nam se je že malo mešalo od sivine, a k sreči tudi zoper to bolezen raste rožica. Ker sonce ni hotelo priti do nas, smo vzeli pot pod noge in ga šli iskat ... na Planico.

Začeli smo v skoraj zimskem vzdušju pod vasjo Planica.

Stari, a nimam hudih rokavic?

V vasi so se kosmi megle že nezadržno trgali.
Ožbej je seveda vse sladko prespal.

Na vrhu smo bili poplačani s pogledom na okoliške griče in hribe.
Še megla je bila videti bolj prijazna - kot stepena smetana.
Mmmm;)

Kofetarica

Ni ga čez dober kofetek. Tako pravijo strastni kofetarji, kar midva ta stara dva Valjavčka zagotovo nisva, saj kave sploh ne pijeva. Mogoče bi pa naš Ožbej vedel kaj več povedati o tej strasti. Res pa je, da je on trenutno bolj strasten kefirtar - pije namreč kefir - kot pa kofetar.

Skodelica pristoji obema, kajne?

Čuhapuha ali z vlakom v belo Ljubljano

V petek sta se Rožle in Ožbej prvič peljala z vlakom. Šli smo na potep po stari Ljubljani.

O, fant, tole pa leti.

Vožnja z vlakom te pošteno zlakotni.

Ravno za mojo ritko.

Zajemi življenje s ta veliko žlico

Pa ne samo življenja, tudi juhico, meni naš Ožbej.

Mmm, je dobra.

Jesenski potep ob obali

Nekam cagavo, neozirajoč se na vremensko napoved in otroški jok, smo odbrzeli proti Primorski.

FIESA, 2.11. 2011, čarobno drevo.

Po poti iz Fiese v Piran.

Rožletov že prenekateri "down hill".

Obvezni ogled novih igral v Fiesi:)

Ku-ku!

Bližnje srečanje tretje vrste ali kako je Ožbej srečal kahlico

Te male ritke so tako cortkane, kajne, dragi starši? Seveda so občutki povsem drugačni, če se vaš otrok podela v plenico, kot bi ravnokar spraznil greznico vsej soseski. Ko ste ujeti v začaran krog menjanja plenic, se vam zdi misel, da bi vaš otrok začel uporabljati kahlico kot znanstvena fantastika. Zato je zaznati precejšnje olajšanje, ko otročiček začne kazati zanimanje zanjo. Takole je Ožbej čisto spontano odkril radosti lulanja, prostega vseh pleničnih spon. Saj veste: otrok najprej hodi okrog kahlice kot mačka okrog vrele kaše in si misli: "Glej no, kakšen zanimiv stolček. Kar čičal bom na njem." Potem malo meditira na njej in vmes kar spotoma naredi lužico. Sčasoma jo opazi in se mu utrne krasna misel: "Uuu, namesto v pleničko bi lahko kar sem spravljal lužice!"

Stari, paše pa še suh sem.

Kdo bi si mislil, da je lahko na kahli tako zabavno?

Tole te pa kar sezuje.