Odkar imamo pri hiši bicikel, sta z Rožletom neločljiva prijatelja. Sprehodi so postali prava pesem, saj se nam ni treba več bati, da bo našega fanta ravno na drugem koncu Kranja kot strela z jasnega zadela nepokretnost. Nič več se ne pojavlja tista silna in nepremostljiva bolečina v nogah, ki jo je naznanil s tako teatralnostjo na obrazu, da se ga ne bi branili na nobenem odru. Zdaj sta s kolesom zraščena v eno telo in pri hiši je mir. In kako je potekalo učenje te mojstrovine, ki se ji pravi vožnja s kolesom? Brez komedij - dali smo mu kolo v roke, on pa se je usedel nanj, začel besno pritiskati na pedala in že je bil nekje na obzorju. Z Urško sva mislila, da bova morala še kakšen teden hoditi za njim in ga držati, vendar je bila bojazen odveč, saj je ravnotežje osvojil že na poganjalčku. Bog bodi hvaljen, ker jih je ustvaril.
