Silvestrovo

Na Silvestrovo so nas obiskali Tomaž, Darja in Nace. Skupaj smo žurali do šestih (zvečer), saj je treba zgodaj v posteljo, če si majhen otrok.

Tomaž se vedno rad igra z našima fantoma.

Ker se novopečeni očka še privaja
rokovanju z otrokom, vadi kar na našem.
Še malo vaje, pa bo.

Fantje se že od majhnih nog navdušujejo nad plehom.

Pri nas imamo umetnike

Otroci in barvice gredo precej dobro skupaj. Če damo zraven še kartonsko hišico za barvanje imamo pa dobitno kombinacijo.

Najprej je treba izbrati pravo orodje.

Potem pa akcija.

To je strašno natančno delo.

Še ati včasih rad barva.

Zakaj bi pospravljal ta čudoviti nered?

Postavili smo smrečico

Z otroki je postavljanje smrečice precejšen izziv, vendar je bil izkupiček kar dober. Razbili smo samo dve majhni stekleni kroglici. Pozneje smo iz varnostnih razlogov premaknili vse kroglice na zgornjo polovico drevesca.

Radi čofotamo

O.K., zdaj pa eno čisto resno vprašanje. Kako spraviš majhnega otroka ven iz kopeli, ne da bi se to končalo z družinsko dramo? Ne veste, saj se mi je zdelo.

Ne, ne greva še ven, zakaj vprašaš?

Rojstni dan drugič

Tako. Pa smo popraznovali še uradno, obkroženi z žlahto in prijatelji.

Starejši brat sredi izkazovanja ljubezni.

Pri nas vsi strašno radi pihamo svečke.

Goduje sveti Ambrož

Ambrož je Rožletov patron in tega svetnika imamo pri nas kar v čislih. Rožle danes goduje, zato smo imeli vse kar spada zraven: ofiranje, čestitke in darila.

Rožle si kar sam ofira.

God je res krasna stvar - dobiš darila.

O, fant je zabavno - še posebej za Ožbeja.

Kinder jajček pri otrocih lahko povzroči mistično zamaknjenost.

Brez fotografiranja prosim.

Ati se stara

Našega atija je pred davnimi časi (beri: pred 37 leti) prinesel sveti Miklavž. Zato smo malo popraznovali, malo pa še bomo.

Ker atija že daje sapa, mu pomagava pihati svečke.

Za svoja leta je še kar vesel človek.

Mmm, je dobra tortica.

Prišel je sveti Miklavž

Človek takole nič hudega sluteč pride v stanovanje in ugotovi, da je Miklavž prinesel darila ravno v njegovi odsotnosti. To se nam dogaja vsako leto: pride, ko nas ni doma, ali pa ko smo ravno v mižalah. Čuden patron tale Nikolaj.

Ko sta tole videla otroka, ju je najprej vrglo na rit...

...potem pa sta se lotila divjega odvijanja daril.

Jutri bo v Celovcu 'smn'

V Celovcu bo semenj ali sejem ne samo jutri, ampak vse do novega leta. Do božiča se mu reče Christkindlmarkt.
Z Urško sva se odločila, da je že skrajni čas, da najina dva sončka preživita kakšen lep dan skupaj z atom Tonetom in mamo Marijano. Seveda brez sitnih staršev. Ker sva uvidevna in nisva hotela motiti te čudovite idile med vnuki in starimi starši, sva se umaknila in jo popihala v Celovec na Christkindlmarkt.

Koliko srčkov,
vendar je meni najbolj všeč tisti, ki jih  gleda.

He, he, kakšen vpliv ima prikupna pisana krama na ženske.
Moja žena se že reži kot Cigan belemu kruhu.

Čedna Miklavževa pomagačka.

Lične koroške kadilnice.

Kako gre že tista pesem?
"Za deklico vem, za deklico vem,
nežno kot šipek v cvetu..."

Adventni koledar

Pri nas imamo prav poseben adventni koledar. Ko se sladkamo z drobnimi presenečenji, ki se za vsak dan do božiča skrivajo v njegovih nedrjih, se v naših ustih namesto cmokanja sliši 'čuha-puha'. Še dobro, da ga imamo, sicer bi do božiča skoprneli.

Mmm, le kaj se skriva v temle predalčku.

Tale vlakec nam je sam sveti Miklavž poslal iz nebes,
da bi se troštali do božiča.

En takle kljunček

Naš Rožle si je omislil čisto svoj kljun. Kdo ve, morda mu pride prav pri oprezanju za putkami, ki jih tako rad opazuje v bližnji vasici. Zdaj jo vedno ucvrejo proč, ko prilomastimo v njihovo bližino. Glede na to, da kokoši niso ravno nek možganski trust, najbrž ne bodo opazile, da kljun ni pravi:)

Mali 'kokošek'

Advent je potrkal na vrata

Kralja, ki prihaja, pridite, molimo. Advent je tu in božič se nezadržno približuje. Z Rožletom sva skupaj naredila adventni venček iz tistega, kar smo pač imeli doma: mah od lanskih jaslic, peške od predlanske letine hokaido buč, nekaj sveč, ki so se ujemale po barvi, dimenzijo pa sva morala malce prikrojiti in še nekaj okraskov s prejšnjih adventnih venčkov. Najini hitri prsti so iz stare šare ustvarili ličen venček in pri tem sva se krasno zabavala, če odštejemo nekaj bližnjih srečanj z vročim lepilom, ki jih je spremljalo huronsko tuljenje našega najstarejšega poba.

Trdo delata
ati in Rožle,
čez dobre urce pol
je venček 'kle'!
Yo!

Nočem se bahat, ampak res smo fletni.

Po adventnem garanju še adventna večerja.

Ko boš prišla na Bled...

V nedeljo je sonce tako prijetno vabilo na plano, da smo tudi mi pomolili nosove iz našega brloga in se odpravili na sprehod po Bledu. Hecno je bilo, ker se je ista ideja utrnila tudi 28.536 drugim Slovencem. Nič ne de, kljub gneči smo se imeli lepo, še posebej na sončku, ki je prav prijetno grelo.

Obvezno 'futranje' račk.

Gujsa, galujsa ... Igralom se ne da izogniti,
četudi so v senci, kjer se vam v trenutku zanohta.

Redni Rožletov sprehajalni spremljevalec.

Fotrova rikša:
"Prisedite gospod, en prostorček je še prost!"

Kapitan Rožle...

...in ostala posadka, ki se štuli zraven.

Oprezanje za soncem

Te dni je v dolini precej čemerno vreme. Megla kot pribita ždi pred našimi vrati in ovija vso pokrajino v turobnost. Tudi nam se je že malo mešalo od sivine, a k sreči tudi zoper to bolezen raste rožica. Ker sonce ni hotelo priti do nas, smo vzeli pot pod noge in ga šli iskat ... na Planico.

Začeli smo v skoraj zimskem vzdušju pod vasjo Planica.

Stari, a nimam hudih rokavic?

V vasi so se kosmi megle že nezadržno trgali.
Ožbej je seveda vse sladko prespal.

Na vrhu smo bili poplačani s pogledom na okoliške griče in hribe.
Še megla je bila videti bolj prijazna - kot stepena smetana.
Mmmm;)