Mati vseh stolpov

Ah, kakšen stolp Davidov? Kakšen stolp slonokosteni? Kakšna hiša zlata? Bodite no resni. Če bi danes še enkrat sestavljali litanije, bi vanje zagotovo vključiti tudi stolp Rožletov, mati vseh stolpov. Prosi za nas!

Stolp sega do neslutenih stropnih višav.

Ponosni konstruktorji stolpa.

In potem pride mimo ženska - ni, da bi človek
izgubljal besede.

Na Mengeško kočo

Kdo bi si mislil, da lahko takle drobcen holmič nudi otrokom toliko veselja. Pot je kratka in se prav lenobno vzpenja do vrha. Vmes so rekviziti za trimčkarje, ki jih hitro lahko ponucate za igrala, če se vam smrkeljni puntajo. Saj ni, da bi govoril: igrala vas čakajo tudi na vrhu, vendar jih otroci najbrž ne bodo niti opazili, saj je zraven prava pravcata ograda s pritlikavimi pujsi, kozami, perjadjo, konjem - sama deci ljuba bitja, kakopak. In ko se bodo otroci naveličali izpovedovati ljubezen ljubkim živinčetom, je zraven kot nalašč koča, kjer imajo krasne debele bobe, s katerimi si lahko nabašete vampe in tako že v kali zatrete morebitno sitnobo, ki bi se utegnila vzeti od kdo ve kod.

Fanta sta vso pot s palico pometala listje. Ker je bilo
listja precej, se je pot razumljivo malce zavlekla.

Saj pravim - ni ga čez božanje mokrih in mrzlih prašičjih rilcev.

Oba sta še vzhičena - po prvem poljubu.

Višek izleta...

...tudi za mamico.

Snežec beli mede, mede

Letos se je sezona iglujev in snežakov začela že precej zgodaj. Ne spomnim se, da bi kdaj že oktobra skakal po snegu in se kepal.

Iglu je bil sicer majhen, ampak ravno prav velik
za naša drobižka.

Otrokom se kakšne besede še malo zapletajo in
potem pride iz njihovih ust kaj posrečenega,
kot je tole: "Tale moj kanu je krasen."

Malo ga še sfriziram, pa bo.

Slovo od Voj

Je že tako, da je vsega lepega enkrat konec in kot kaže, bo tudi s hišico na planini Voje tako. Treba jo bo namreč podreti, ker se z zakonom o Triglavskem narodnem parku nekaj postrani gledata.

Na Vojah se palic ne manjka in ne poznam nobenega
fantka, ki za palice ne bi maral. Tudi naš Rožle
ni imun nanje.

Prva učna ura o zdravilnih rastlinah.

Če daš skupaj fante in ogenj, dobiš eno samo radost.

Minčinih 30

Tudi teto Minco je dohitela zloglasna trojka. Vsekakor si bomo to častitljivo obletnico po nečem zapomnili, in sicer po načinu, kako smo jo obeležili. Namesto običajnega praznovanja v domači dnevni sobi smo se odpravili po poti na Čepulje in imeli sredi gozda družinski piknik.

Slavljenka se je dobro držala in pogumno
korakala skozi goščavo.

Mladi rod je bil še bolj neustrašen.

Ugnezdili smo se na gozdni jasi in se mastili s picami v obliki štrudla.

Tale bi bila za v učbenik - dedek z vnukoma.

Z borovničevjem smo se kar spojili..

Še žabica je priskakljala mimo.
Hej, morda bi jo morala pa Minca poljubiti.
Saj venomer sanja o dedcu.

Na Šmarjetno goro

Sonce je sijalo kot za stavo in nas so srbele pete. Zato smo skočili na Šmarjetno.

Ali je to hlod ali pa speštan deževnik -
otrok vedno najde ob poti kaj zanimivega.

Po naporni poti je treba malo počiti in se okrepčati.

Še ati je moral prisloniti svoje stare kosti.

Hajdi ob Kamniški Bistrici

Ob Kamniški Bistrici je svet, skozi katerega veje davnina. Poln je z mahom poraščenih skal in balvanov. Kar čakaš, od kje se bo vzel kakšen škrat in ti navil ušesa, ker tako lomastiš po njegovi deželi.