Staro leto se poslavlja

Preden smo se odpravili k prijateljem silvestrovat, smo malo pokadili po bajti, zapeli nekaj božičnih, fanta pa sta kurila kresničke in prav zaljubljeno zrla vsak v svojo.

Obisk podzemlja

Ne, niso nas novačili v kakšen mafijski kartel, ampak smo obiskali le Postojnsko jamo. Ko sem Rožletu razlagal, da imamo v Sloveniji jame, ki so kar precej večje od naše dnevne sobe, me je sila nejeverno pogledal. Hja, otroci res nimajo prave predstave in za njih je že Šmajdov grad silno brezmejno podzemlje brez konca in kraja. Da bi se prepričali, da kraške jame niso malo večji medvedji brlogi, smo zadevo preverili na lastne oči.

Tukaj je bilo fantoma že jasno,
koliko večja je ta luknja od naše dnevne sobe.

Pred jamo nas je pričakal topel sonček.

Saj človek ne ve, kaj  je bil višek dneva - obisk jame
ali odslužen jamski vlak pred jamo.

Pomahali smo Pivki, preden jo pogoltne zemlja
in odšli domov.

 

Še dobro, da je fant...

Le kaj bi šele navesil nase, če bi bil punčka? Ah, ne, kar brez strahu - to je delo njegovega stilista Rožleta.

Atijeva osemintridesetka

Ne velja - ta leta letijo mimo, kot bi jih kdo v rit suval. Ampak se je vseeno fletno malo poveseliti v družbi najbližjih, ko odtrgaš nov listek na koledarju svojega življenja.

Naredimo božične voščilnice

Takole je potekala delavnica izdelovanja božičnih voščilnic pod taktirko mamice Urške. Malo packanja, malo zabave in malo resnega umetniškega ustvarjanja.

Mati vseh stolpov

Ah, kakšen stolp Davidov? Kakšen stolp slonokosteni? Kakšna hiša zlata? Bodite no resni. Če bi danes še enkrat sestavljali litanije, bi vanje zagotovo vključiti tudi stolp Rožletov, mati vseh stolpov. Prosi za nas!

Stolp sega do neslutenih stropnih višav.

Ponosni konstruktorji stolpa.

In potem pride mimo ženska - ni, da bi človek
izgubljal besede.

Na Mengeško kočo

Kdo bi si mislil, da lahko takle drobcen holmič nudi otrokom toliko veselja. Pot je kratka in se prav lenobno vzpenja do vrha. Vmes so rekviziti za trimčkarje, ki jih hitro lahko ponucate za igrala, če se vam smrkeljni puntajo. Saj ni, da bi govoril: igrala vas čakajo tudi na vrhu, vendar jih otroci najbrž ne bodo niti opazili, saj je zraven prava pravcata ograda s pritlikavimi pujsi, kozami, perjadjo, konjem - sama deci ljuba bitja, kakopak. In ko se bodo otroci naveličali izpovedovati ljubezen ljubkim živinčetom, je zraven kot nalašč koča, kjer imajo krasne debele bobe, s katerimi si lahko nabašete vampe in tako že v kali zatrete morebitno sitnobo, ki bi se utegnila vzeti od kdo ve kod.

Fanta sta vso pot s palico pometala listje. Ker je bilo
listja precej, se je pot razumljivo malce zavlekla.

Saj pravim - ni ga čez božanje mokrih in mrzlih prašičjih rilcev.

Oba sta še vzhičena - po prvem poljubu.

Višek izleta...

...tudi za mamico.

Snežec beli mede, mede

Letos se je sezona iglujev in snežakov začela že precej zgodaj. Ne spomnim se, da bi kdaj že oktobra skakal po snegu in se kepal.

Iglu je bil sicer majhen, ampak ravno prav velik
za naša drobižka.

Otrokom se kakšne besede še malo zapletajo in
potem pride iz njihovih ust kaj posrečenega,
kot je tole: "Tale moj kanu je krasen."

Malo ga še sfriziram, pa bo.

Slovo od Voj

Je že tako, da je vsega lepega enkrat konec in kot kaže, bo tudi s hišico na planini Voje tako. Treba jo bo namreč podreti, ker se z zakonom o Triglavskem narodnem parku nekaj postrani gledata.

Na Vojah se palic ne manjka in ne poznam nobenega
fantka, ki za palice ne bi maral. Tudi naš Rožle
ni imun nanje.

Prva učna ura o zdravilnih rastlinah.

Če daš skupaj fante in ogenj, dobiš eno samo radost.

Minčinih 30

Tudi teto Minco je dohitela zloglasna trojka. Vsekakor si bomo to častitljivo obletnico po nečem zapomnili, in sicer po načinu, kako smo jo obeležili. Namesto običajnega praznovanja v domači dnevni sobi smo se odpravili po poti na Čepulje in imeli sredi gozda družinski piknik.

Slavljenka se je dobro držala in pogumno
korakala skozi goščavo.

Mladi rod je bil še bolj neustrašen.

Ugnezdili smo se na gozdni jasi in se mastili s picami v obliki štrudla.

Tale bi bila za v učbenik - dedek z vnukoma.

Z borovničevjem smo se kar spojili..

Še žabica je priskakljala mimo.
Hej, morda bi jo morala pa Minca poljubiti.
Saj venomer sanja o dedcu.

Na Šmarjetno goro

Sonce je sijalo kot za stavo in nas so srbele pete. Zato smo skočili na Šmarjetno.

Ali je to hlod ali pa speštan deževnik -
otrok vedno najde ob poti kaj zanimivega.

Po naporni poti je treba malo počiti in se okrepčati.

Še ati je moral prisloniti svoje stare kosti.

Hajdi ob Kamniški Bistrici

Ob Kamniški Bistrici je svet, skozi katerega veje davnina. Poln je z mahom poraščenih skal in balvanov. Kar čakaš, od kje se bo vzel kakšen škrat in ti navil ušesa, ker tako lomastiš po njegovi deželi.

33

Eni so kot prazna bajta - vsako leto so večja podrtija. Spet drugi so kot konjak - z leti žlahtnijo. Moja žena vsekakor spada v to drugo skupino ljudi - in vsako leto sem bolj zadet od nje.

Nekaj tortic,...

...nekaj sape...

...in sreča je tu!

Planina Konjščica

Ta planina je krasna izletniška točka, če imate majhne otroke, vendar vas moram opozoriti, da ima precej potuhnjeno ime. Kamor seže pogled same krave. Phe. Nikjer nobenega konja. Vendar so ta neljubi pripetljaj z imenom precej spretno popravili s kislim mlekom in ajdovimi žganci. Ocvirki na žgancih so se tako imenitno topili v ustih, da človeka kar gane in od vsega lepega se mi je za trenutek orosilo oko.

Pot navkreber je bila za nas mačji kašelj.

Rožle je hitro jel zapirati vrata - kdo ve, kaj lahko
kravam pade na pamet.

Kaj mi potok žubori, ko po kamnih stopam?
Dobra volja je najbolja!

Na planincah luštno biti...

Nočem se bahati, ampak z veliko verjetnostjo
bi lahko trdil, da je Ožbej prvopirstopnik
na tistile skalici.

Dedec se mora zgodaj privaditi na skalo.