torek, 1. november 2011

Bližnje srečanje tretje vrste ali kako je Ožbej srečal kahlico

Te male ritke so tako cortkane, kajne, dragi starši? Seveda so občutki povsem drugačni, če se vaš otrok podela v plenico, kot bi ravnokar spraznil greznico vsej soseski. Ko ste ujeti v začaran krog menjanja plenic, se vam zdi misel, da bi vaš otrok začel uporabljati kahlico kot znanstvena fantastika. Zato je zaznati precejšnje olajšanje, ko otročiček začne kazati zanimanje zanjo. Takole je Ožbej čisto spontano odkril radosti lulanja, prostega vseh pleničnih spon. Saj veste: otrok najprej hodi okrog kahlice kot mačka okrog vrele kaše in si misli: "Glej no, kakšen zanimiv stolček. Kar čičal bom na njem." Potem malo meditira na njej in vmes kar spotoma naredi lužico. Sčasoma jo opazi in se mu utrne krasna misel: "Uuu, namesto v pleničko bi lahko kar sem spravljal lužice!"


Stari, paše pa še suh sem.

Kdo bi si mislil, da je lahko na kahli tako zabavno?

Tole te pa kar sezuje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar