V Volčjem potoku

Med prvomajskimi prazniki vsako leto obiščemo Volčji potok. To je postala že kar naša družinska tradicija. In ni ga kraja daleč naokrog, kamor bi otroke lažje zvabil - račke, ribice, želve, razstava kosilnic in podobne šare, lepe rožice ter nesramno veliko igral. To je dobitna kombinacija celo za nas ta stare, kaj šele za otroke.

Tole je arijska plat naše družine - ja, tisti Bosanec
za fotoaparatom sem jaz.

V porodnišnici? Kje pa - dobili smo ga v Merkurju
na oddelku z vrtnimi palčki.

Cingl-congl! Otrokom se ob temle zvončku
dobesedno sfuzla.

Za dedce je nekaj prvinskega biti v krošnji -
oprezamo za zvermi in čuvamo ženske.

To je pa tista silna ljubezen, ki jo sinovi čutijo
do svojih mamic.

Gujsa-galujsa ali ena sama radost.

Hutka hiške so zakon...

...in čarobnih oblik.

Proga preživetja je mačji kašelj...

...za starega plezalnega mačka.

Tudi največja petarda se včasih utrudi,...

...medtem ko enim kar dogaja in dogaja.