Proti Sv. Mohorju

Tokrat nas je iz stanovanja zbezal Sv. Mohor - ne svetnik, pač pa hrib, ki se po njem imenuje. Cilja niti videli nismo, kaj šele, da bi ga dosegli, pa nič ne maramo za to. Je bila pot posuta s takšnimi čudesi, da na vrh še misliti ni bilo časa. Najprej smo videli eno drobno bolhico in pajkca, ki zavoljo svoje imentne mreže kar ni vedel, kam naj se da od pomembnosti. Pot smo prekrižali še dvema močeradoma in dvema hroščkoma. Potem smo srečali tudi petelina in njegov harem. Na koncu je fantoma sive lase povzročala četica mravelj, vendar sta jih kmalu pustila vnemar, saj se je mimo pripeljal gospod kmet na svojem čednem traktorju, ki se je namenil v gozd, da potegne domov nekaj hlodov.