Oblačna, čemerna sobota, v hribih pa sonce. Ho, ho, kot nalašč, da malce prezračimo svoja pljuča in zgonimo mularijo, da bo zvečer sladko zaspala. Pobasali smo sani in se odpravili na stari Ljubelj dogodivščinam naproti. Sonce je pripekalo, da je pot mestoma curljal, kot bi te kdo s čebrom polival, a so dih jemljoči razgledi in veter v laseh, ki smo ga bili deležni na poti navzdol, odtehtali vsako nevšečnost.
 |
Dvoje sani, dvoje otrok, dvoje staršev - čisto preveč
možnih kombinacij, da sem ter tja ne bi prišlo
do kakšnih nesoglasij. |
 |
| O, ja, naš fant je tudi hodil. |
 |
Urška grize še zadnje metre do cilja. Tudi Ožbej
se zdi precej utrujen, čeprav ni videti, da bi mu
premagovanje višine delalo težave. |
 |
| Boj je izbojevan, čaka nas le še spust - šššššc... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar